REMS Multi-Push S Betriebsanleitung Seite 239

slv
Na osnovi trenutno veljavne evropske Direktive 98/83/ES „o kakovosti vode, name-
njene za prehrano ljudi" se je dne 2010-02-23 sprejel evropski standard EN 806-4:2010
„Specifi kacije za napeljave za pitno vodo v stavbah – 4. del: Inštalacije" s strani
Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) in do septembra leta 2010 je moral
pridobiti v vseh evropskih državah status državnega standarda. V tem standardu
so se prvič za celotno Evropo sprejela določila o zagonu napeljav za pitno, npr. za
polnjenje, tlačni preizkus, izpiranje in razkuževanje.
V odseku 6 „Zagon" standarda EN 806-4:2010 je opisano pod 6.1 „Polnjenje in
hidrostatični tlačni preizkus napeljav za vodo, ki je namenjena za prehrano ljudi, v
stavbah". „Napeljave v stavbah morajo biti podvržene tlačnemu preizkusu. Ta se
lahko izvede z vodo ali pa, v kolikor to dovoljujejo državna določila v kolikor to dovoljujejo državna določila, se lahko za to
uporabi tudi čist zrak brez vsebnosti olja z nizkim tlakom ali pa inertni plini. Treba je
upoštevati možno nevarnost zaradi visokega plinskega ali zračnega tlaka v sistemu."
Ta standard EN 806-4:2010 razen tega napotka ne vsebuje preizkusnih kriterijev za
preizkus z zrakom.
V nadaljevanju besedila k točki 6.1 so za hidrostatični tlačni preizkus na razpolago
3 preizkusni postopki: A, B, C v odvisnosti od materiala in velikosti napeljanih cevi.
Preizkusni postopki A, B, C se med seboj razlikujejo glede na različne procese, tlake
in čase preizkušanja.
Pod točko 6.2 „Izpiranje cevovodov" je pod 6.2.1 med drugim določeno: „Napeljavo
za pitno vodo morate karseda kmalu po namestitvi in tlačnem preizkusu ter nepos-
redno pred zagonom izprati s pitno vodo." „Če se sistem neposredno po zagonu ne
uporablja, ga morate v rednih presledkih (do 7 dni) izpirati." Če te zahteve ne morete
izpolniti, se priporoča tlačni preizkus s stisnjenim zrakom.
Pod točko 6.2.2 je opisano „Izpiranje z vodo".
Pod točko 6.2.3 so opisani „Postopki izpiranja z zmesjo voda/zrak", pri čemer se z
ročno oz. avtomatsko izvedenimi sunki stisnjenega zraka ojača učinek izpiranja.
Pod točko 6.3 „Razkuževanje" se pod 6.3.1 opozarja na to, da pri velikem številu
primerov ni potrebno razkuževanje, ampak da je izpiranje zadostno. „Vendar se
lahko napeljave pitne vode po vsakem izpiranju razkužijo, če to določi odgovorna
oseba ali drug urad." „Vsa razkuževanja se morajo izvesti v skladu z nacionalnimi
ali krajevnimi predpisi."
Pod točko 6.3.2 „Izbira sredstev za razkuževanje" se opozarja na naslednje: „Vse
kemikalije, ki se uporabljajo za razkuževanje napeljav za pitno vodo morajo ustrezati
zahtevam, ki zadevajo kemikalije za pripravo vode in temeljijo na evropskih standardih
ali v primeru, ko evropski standardi niso uporabljivi, na nacionalnih standardih." Razen
tega: „Transport, skladiščenje in uporaba vseh teh sredstev za razkuževanje je lahko
nevarno, zaradi tega je treba natančno upoštevati zahteve glede zdravja in varnosti."
Pod točko 6.3.3 „Postopki za uporabo sredstev za razkuževanje" se opozarja na to,
da je treba upoštevati predpise proizvajalca sredstva za razkuževanje in da se mora
po uspešnem razkuževanju in naknadnem izpiranju odvzeti bakteriološki vzorec za
pregled. Nato se zahteva: „Izdelati se morajo popolni zapiski podrobnosti celotnega
postopka in rezultatov pregleda in predati lastniku zgradbe."
Navodilo „Preizkusi tesnosti napeljav za pitno vodo s stisnjenim zrakom,
inertnim plinom ali vodo" (januar 2011) nemškega osrednjega združenja za
sanitarije, ogrevanje, klimo (ZVSHK)
Za Nemčijo Nemčijo se v tem navodilu pod „3.1 Splošno" k tematiki k nacionalnim določilom
določi: „Zaradi stisljivosti plinov je treba pri izvedbi tlačnih preizkusov z zrakom zaradi
fi zikalnih in varnostno tehničnih razlogov upoštevati predpise za preprečevaje nesreč
„Delo na plinskih napravah" in pravilnik „Tehnični predpisi za plinske napeljave
DVGW-TRGI". Zaradi tega se je usklajeno s pristojnim poklicnim združenjem dolo-
čilo preizkusne tlake na maksimalno 0,3 MPa (3 bar), kot pri preizkusih obremenitve
in tesnosti za plinske napeljave. S tem so izpolnjena nacionalna določila. S tem so izpolnjena nacionalna določila."
V skladu s preizkusnimi postopki A, B, C, za tlačni preizkus z vodo, ki so na izbiro
v odseku 6.1 standarda EN 806-4:2010, je v navodilu „Preizkusi tesnosti napeljav
za pitno vodo s stisnjenim zrakom, inertnim plinom ali vodo" (januar 2011) T 82-2011
nemškega osrednjega združenja za sanitarije, ogrevanje, klimo (ZVSHK), opisano
za Nemčijo naslednje: „Zaradi praktičnih razlogov izvedljivosti na gradbišču, se je za Nemčijo
izbral na osnovi praktičnih poskusov modifi ciran postopek, ki je uporaben za vse
materiale in kombinacije materialov. Za zagotovitev možnosti ugotovitve tudi najmanjših
netesnosti pri preizkusu tesnosti, se je podaljšal preizkusni čas z ozirom na predpise
v standardu. Kot osnova za izvedbo preizkusa tesnosti z vodo za vse materiale služi
preizkusni postopek B v skladu z DIN EN 806-4."
Določi se naslednje:
Preizkusi tesnosti z intertnimi plini (npr. dušikom) Preizkusi tesnosti z intertnimi plini
„V zgradbah, kjer obstajajo povečane higienske zahteve, kot na primer v zdravstvenih
zavodih, bolnišnicah, zdravniških ambulantah, se lahko zahteva uporaba inertnih
plinov, da se izključi kondenzacija zračne vlažnosti v cevovodu." (Ni možno z REMS
Multi-Push).
Preizkus tesnosti s stisnjenim zrakom Preizkus tesnosti s stisnjenim zrakom je treba izvesti v primeru, da
● se pričakuje daljše obdobje mirovanja v času od preizkusa tesnosti do zagona,
še posebej pri povprečnih okoliških temperaturah > 25°C, da bi se s tem prepre-
čilo razvoj bakterij,
● cevovod v času od preizkusa tesnosti do zagona, na primer zaradi obdobja
zmrzali, ne more ostati do konca napolnjen,
● je ogrožena korozijska obstojnost materiala v delno izpraznjenem vodu
Preizkus tesnosti z vodo se lahko izvede v naslednjih primerih:
● od trenutka preizkusa tesnosti do zagona napeljave za pitno vodo je v rednih
presledkih, najkasneje pa po sedmih dneh, zagotovljena izmenjava vode. Poleg
tega pa tudi, ko
● je zagotovljeno, da je priključek hišne ali gradbeniške vode izpran in tako sproščen
za priključitev in obratovanje,
● se polnjenje sistema napeljave izvede preko higiensko neoporečnih komponent,
● ostane naprava do konca napolnjena od trenutka preizkusa tesnosti do zagona
in se delna napolnitev zagotovljeno prepreči.
Uredba za pitno vodo, verzija 2. avgust 2013, § 11
Za Nemčijo Nemčijo je v uredbi za pitno vodo z dne 2. avgust 2013 pod členom § 11 z
naslovom „Sredstva za pripravo in postopki razkuževanja" določeno, da se za
razkuževanje pitne vode smejo uporabljati izključno sredstva za pripravo, ki so
navedena v seznamu Nemškega zveznega ministrstva za zdravje. Ta seznam
izdaja zvezno ministrstvo za okolje.
Specifi kacija– delovni list DVGW W 557 (A) oktober 2012 Nemškega združenja
plinske in vodne stroke DVGW.
V Nemčiji Nemčiji je treba upoštevati tehnično navodilo – delovni list DVGW W 557 (A)
oktober 2012 Nemškega združenja plinske in vodne stroke (DVGW e.V.) z nadaljnimi
navodili za „Čiščenje in razkuževanje napeljav za pitno vodo".
Pod točko 6 „Čiščenje" se predpisuje pod 6.1 „Splošno, cilji čiščenja": „Pri obstoječi
mikrobiološki prizadetosti kakovosti pitne vode je treba kot prvi ukrep opraviti čiščenje.
V teh primerih je lahko po čiščenju dodatno potrebno razkuževanje sistema."
Pod točko 6.3 „Postopek čiščenja" so med drugim opisani izpiralni postopki, ki so
poznani že iz standarda EN 806-4, in sicer „Izpiranje z vodo" in „Izpiranje z zmesjo
voda/zrak". Tako pri novi inštalaciji kot tudi pri popravilih lahko nečistoče prodrejo v
cevovodni sistem, eventualno obstaja celo nevarnost mikrobiološke kontaminacije.
Pod točko 6.3.2.2 „Izpiranje z zmesjo voda/zrak" je opisano naslednje: „Za odstranitev
inkrustacij, oblog ali biofi lmih v cevovodih je treba opraviti izpiranje z vodo in zrakom,
tako se poveča učinek čiščenja. Z obsežnimi turbulencami toka se dosežejo velike
sile za mobilizacijo oblog. V primerjavi z izpiranjem z vodo to pomeni občutno manjšo
potrebno količino vode."
Pod točko 7 „Razkuževanje" je obširno opisano termično in še posebej kemično
razkuževanje sistema kot diskontinuiran ukrep za dekontaminacijo napeljave za
pitno vodo. „Razkuževanje sistema sme načelno opraviti izključno specializirano
podjetje." Po točko 7.4.2 so navedene 3 „zanesljive kemikalije za razkuževanje",
vodikov peroksid H O , natrijev hipoklorid NaOCl in klorov dioksid ClO
2 2
koncentracije pri uporabi in trajanje delovanja. Npr. znaša koncentracija pri uporabi
za vodikov peroksid 150 mg H O /l in trajanje delovanja 24 ur. V prilogi A so navedene
2 2
nadaljne informacije k tem kemikalijam za razkuževanje, npr. za uporabo in varnost
pri delu. V prilogi B so podane izjave k obstojnosti materialov proti priporočenim
kemikalikalijam za razkuževanje.
Navodilo „Izpiranje, razkuževanje in zagon napeljav za pitno vodo" (avgust
2014) nemškega osrednjega združenja za sanitarije, ogrevanje, klimo (ZVSHK)
Za Nemčijo Nemčijo so v navodilu „Izpiranje, razkuževanje in zagon napeljav za pitno vodo"
(prenovljena izdaja avgust 2014) nemškega osrednjega združenja za sanitarije,
ogrevanje, klimo (nem. kratica ZVSHK) vsebovane prvotna določila metod za izpiranje
in razkuževanje napeljav za pitno vodo. Slednje se v glavnem potrjujejo s standardom
EN 806-4:2010 in s specifi kacijo – delovni list DVGW W 557 (A) oktober 2012 Nemškega
združenja plinske in vodne stroke (DVGW). Še posebej se dodatno obravnavajo
kemična sredstva za razkuževanje in opisano je tudi termično razkuževanje.
Specifi kacije za plinsko napeljavo
Evropski standard EN 1775:2007 „Oskrba s plinom – Plinovod za stavbe"
V tem evropskem standardu EN 1775:2007 „Oskrba s plinom – Plinovod za stavbe"
je navedeno pod točko 6 Preizkus 6.1.1 „Nove napeljave ali vsaka obstoječa napeljava,
na kateri so se izvedla dela, kot je opisano pod točko 8.5, se smejo vzeti v uporabo
oz. ponovno vzeti v uporabo, če so se uspešno izvedli predpisani preizkusi, ki so
navedeni v poglavju 6." Kot preizkusni medij se prednostno priporoča zrak. Zahteva
se preizkus trdnosti kot funkcija maksimalno dopustnega delovnega tlaka (MOP) in
nato v nadaljevanju preizkus tesnosti. „Priključen tlak preizkusa tesnosti mora biti:
– najmanj enako visok kot obratovalni tlak;
– običajno ne višji kot 150 % od MOP, v kolikor je MOP nad 0,1 bar."
„Za napeljave z MOP ≤ 0,1 bar ne sme biti tlak preizkusa tesnosti > 150 mbar."
Uporabniki tega evropskega standarda se morajo zavedati, da lahko v državah
članicah CEN obstajajo detajlirani nacionalni standardi in/ali specifi kacije. Če se
pojavijo protislovja zaradi obstoječih restriktivnejših zahtev v nacionalnih zakonih/
specifi kacijah, kot je zahtevano v tem standardu, imajo nacionalni zakoni/specifi ka-
cije prednost, kot je to že pojasnjeno v CEN tehničnem poročilu CEN/TR 13737.
Specifi kacija – delovni list G 600 april 2008 (DVGW-TRGI 2008) nemškega
združenja plinske in vodne stroke (DVGW).
Za Nemčijo je to specifi kacija – delovni list G 600 april 2008 (DVGW-TRGI 2008)
Tehnični predpisi za plinske napeljave" nemškega združenja plinske in vodne stroke
(DVGW).
V poglavju 5.6.2 „Varnostni ukrepi med preizkusi" je določeno „Maks. preizkusni tlak
ne sme prekoračiti vrednosti 3 bar." V skladu s poglavjem 5.6.3 se smejo preizkusi
izvajati po izbiri s stisnjenim zrakom. V skladu s poglavjem 5.6.4 velja naslednje:
„Napeljave z delovnimi tlaki do vključno 100 mbar so podvržene naslednjim preizkusom:
a) Obremenitveni preizkus
b) Preizkus tesnosti
c) Preizkus primernosti za uporabo pri napravah, ki obratujejo"
Preizkus primernosti za uporabo se z REMS Multi-Push ne more izvesti.
Pravilnik poklicnega združenja „Uporaba delovnih sredstev", BGR 500, april
2008, poglavje 2.31, Opravila na plinskih napeljavah
V Nemčiji je treba upoštevati ta pravilnik poklicnega združenja (BG) Nemškega
obveznega nezgodnega zavarovanja.
slv
, njihove
2
239