% hranilnih snovi. Za primerjavo: pri konzerviranju se ohrani približno 20–30 % hranilnih snovi,
pri zamrzovanju pa približno 40–60 %.
Žveplu in drugim konzervansom se izogibamo.
Tudi če hrano že konzervirate ali zamrzujete, bo njeno sušenje dodalo dodatno vrednost vaši
kuhinji in vašemu okusu.
Sušenje na soncu je v naših zemljepisnih širinah stvar sreče. Sušenje v domači pečici pogosto
povzroči, da se posušeno blago poti, lepi ali kaplja zaradi njene relativne zaprtosti in
nezadostnega kroženja zraka, pečico pa je po sušenju težko očistiti, ker ni zasnovana za sušenje.
Priprava suhe hrane :
Lupiti ali ne lupiti:
Lupina sadja ali zelenjave pogosto vsebuje velik del hranil. Zato je bolje, da posušene hrane ne
lupite, če jo uporabljate kot prigrizek.
Po drugi strani pa boste jabolka olupili, če jih boste kasneje uporabili na primer. B. želite
uporabiti za jabolčni zavitek ali paradižnik za paradižnikovo juho.
Praviloma hrano pred sušenjem olupite, če bi jo običajno olupili pred uporabo.
Za varno in okusno konzerviranje je treba vso hrano temeljito oprati.
–
Hrano temeljito posušite; Voda v sušilnih pladnjih lahko poslabša rezultate sušenja.
–
Uporabljajte samo brezhibno hrano ali pa obilno odrežite morebitna poškodovana
–
območja.
Odstranite jedro iz sadja.
–
Sadje mora biti zrelo, vendar ne prezrelo.
–
Če se želite izogniti naravnemu porjavenju rezanih površin, lahko sadje na kratko potopite
–
v raztopino 1 žlice limoninega soka (ali komercialno dostopnega vitamina C) v 1 skodelici
vode.
Za večino zelenjave je priporočljivo blanširanje: pripravljeno zelenjavo potopimo v lonec z
–
vrelo vodo. Od trenutka, ko voda ponovno zavre, se čas blanširanja izračuna po tabeli.
Rezanje suhih izdelkov:
Eden najpomembnejših dejavnikov za uspešno sušenje je način rezanja hrane .
Za enakomeren rezultat sušenja je treba kose razrezati na približno enako
–
velikost/debelino.
Debeli kosi trajajo dlje kot tanki kosi.
–
Upoštevajte tudi, da se koščki med sušenjem precej zmanjšajo.
–
Vlaga uhaja predvsem z rezanih površin, ne iz lupine. Zaradi tega mora biti rezalna površina
–
(npr. pri rabarbari, palčkasti zelenjavi, beluših, fižolu) čim večja – režite jo po dolžini.
Majhno sadje ali jagodičevje, kot so: B. Jagode je treba prerezati na pol.
–
Tudi manjše jagode je treba prerezati na pol ali blanširati, da se lupina odpre.
–
Cvetke brokolija je treba prerezati na pol ali četrtine, odvisno od njihove velikosti.
–
98