Namestitev; Sestavljanje (Slika D); Pritrditev Izhodnega Kabla - Klešèe (Slika E); Pritrditev Varilne Žice Ter Klešče Za Nosilec Elektrode (Slika F) (Uporaba Mma) - Telwin TIG DC Series Bedienungsanleitung

V načinih TIG AC/DC, MMA predstavlja izhodni tok I 2 . Parameter se meri v
amperih.
19-
V načinu TIG AC/DC omogoča uravnavanje KONČNE RAMPE varilnega toka, ko
izpustite gumb elektrodnega držala; ta nastavitev preprečuje nastanek kraterja na
koncu varilne sledi in omogoča polnjenje z dodajalnim materialom v fazi spuščanja
toka.
20-
V načinu TIG predstavlja čas POSTGAS v sekundah ter ščiti elektrodo in varilni
krater pred oksidacijo.
21-
V načinu TIG AC predstavlja ta parameter razmerje (v odstotkih) med časom, v
katerem je polariteta toka pozitivna in teče iz EN- (negativna elektroda), in skupnim
časom izmeničnega toka. Večja je vrednost EN-, večja je prodornost (nastavitev v
%) (TAB. 5).

5. NAMESTITEV

POZOR! VSE FAZE NAMESTITVE IN PRIKLJUÈITVE NAPRAVE NA
ELEKTRIÈNI TOK MORAJO BITI IZVEDENE, KO JE VARILNI APARAT IZKLJUÈEN
IN IZKLOPLJEN IZ ELEKTRIÈNEGA OMREŽJA.
ELEKTRIÈNO PRIKLJUÈITEV SME IZVESTI LE USPOSOBLJENO OSEBJE.
5.1 SESTAVLJANJE (SLIKA D)
Iz ovoja odstranite dele varilnega aparata, pritrdite priložene dele.
5.1.1 Pritrditev izhodnega kabla - klešèe (SLIKA E)
5.1.2 Pritrditev varilne žice ter klešče za nosilec elektrode (slika F) (uporaba
MMA)
5.1.3 Način za dviganje varilnega aparata
Model z I maks. = 180A
2
Brez dvižnih sistemov.
Model z I maks. = 250A
2
Dviganje stroja je treba izvesti v skladu z načini, navedenimi na sliki G. To velja za
prvo nameščanje in za vso življenjsko dobo aparata.
5.2 UMESTITEV VARILNEGA APARATA
Mesto za postavitev varilnega aparata poišèite tako, da na njem ni ovir za prezraèevanje
in ohlajanje (èe je treba, v prostor namestite ventilator); soèasno se preprièajte, da
varilni aparat ne more vsesati prevodnih prahov, korozivnih par, vlage itd.
Okoli varilnega aparata naj bo vsaj 250 mm prostega prostora.
POZOR! Da bi prepreèili nevarne premike in morebitno prevraèanje
aparata, mora biti ta postavljen na ravno površino s primerno nosilnostjo glede
na svojo težo.
5.3 PRIKLJUÈITEV V OMREŽJE
- Preden napravo prikljuèite, se preprièajte, da se vrednosti na plošèici z lastnostmi
naprave ujemajo z napetostjo in frekvenco omrežja, ki je na razpolago v prostoru, v
katerem je namešèena naprava.
- Varilni aparat se lahko prikljuèi izkljuèno v napajalni sistem, ki ima ozemljeno nièlo.
- Da bi zagotovili zaščito pred neposrednim stikom, uporabite diferencialna stikala
tipa:
- Tipa A ( ) za enofazne stroje;
- Tipa B ( ) za trifazne stroje.
- Da bi zadostili normativu EN 61000-3-11 (Elektromagnetna združljivost), vam
svetujemo, da varilni aparat na vmesniške toèke napajalnega omrežja z manjšo
impendanco Zmax = 0.25ohm.
- Varilni aparat ne ustreza zahtevam normativa IEC/EN 61000-3-12.
Če ga povežemo v javno napajalno omrežje, je tisti, ki ga namešča ali uporablja
odgovoren za to, da bo preveril, ali ga je mogoče priključiti (če je treba, se posvetujte
z dobaviteljem distribucijskega omrežja).
5.3.1 Vtikaè in vtiènica
Napajalni kabel povežite z ustreznim vtikaèem, (2P + P.E) (230V); (3P + P.E) (400V)
vtikaè naj bo opremljen z varovalkami ali samodejnim stikalom; predvideni zemeljski
terminal mora biti povezan na zemeljski prevodnik (rumeno-zeleno) napajalnega
omrežja. Tabela 1 (TAB 1) prikazuje priporoèene vrednosti varovalk (v amperih),
izbranih na podlagi najveèjega nazivnega toka, ki ga porablja varilni aparat, ter na
podlagi nazivne napajalne napetosti.
POZOR! Èe zgoraj navedenih predpisov ne upoštevate, varnostni sistem
proizvajalca (razred I) ni veè uèinkovit, zato lahko pride do težkih poškodb pri
èloveku (npr. elektrièni udar) in pri stvareh (npr. požar) .
KONČNA RAMPA
POST GAS
IZRAVNAVANJE
5.4 POVEZAVE VARILNEGA TOKOKROGA
POZOR! PRED ZAÈETKOM SE PREPRIÈAJTE, DA JE NAPRAVA
IZKLJUÈENA IN IZKLOPLJENA IZ ELEKTRIÈNEGA OMREŽJA.
Tabela 1 (TAB. 1) prikazuje priporoèene vrednosti za varilne žice (v mm2) na podlagi
maksimalnega toka, ki ga varilni aparat lahko proizvede.
5.4.1 Varjenje TIG
Priključitev elektrodnega držala
- Napajalni kabel vstavite v ustrezni hitri stičnik (-/~). Priključite tripolni priključek
(gumb za elektrodno držalo) v ustrezno vtičnico. Povežite cev za plin elektrodnega
držala z ustrezno spojko.
Povezava povratni električni kabel - varilni aparat
- Treba ga je povezati z delom, ki ga varimo, ali s kovinsko podlago, na katero je
naslonjen, čim bliže delu, ki ga obdelujemo.
Ta kabel se poveže s stičnikom s simbolom (+/~).
Priklop na jeklenko plina
- Privijte reduktor tlaka na ventil na plinski jeklenki in vmes postavite ustrezno
reduktorsko spojko (priložena med dodatki.
- Povežite vhodno cev plina z reduktorjem in privijte obroček.
- Preden odprete jeklenko, popustite kovinski obroček za nastavljanje reduktorja
tlaka.
- Odprite jeklenko in nastavite količino plina (l/min) v skladu z orientacijskimi podatki za
uporabo, glejte tabelo (TABELA 4); morebitne nastavitve iztekanja plina je mogoče
izvesti tudi med varjenjem, tako da obračate okov reduktorja tlaka. Preverite tesnost
cevi in spojk.
POZOR! Ventil na plinski jeklenki po končanem delu vedno zaprite.
5.4.2 Varjenje MMA
Skoraj vse oplašèene elektrode morajo biti povezane s pozitivnim polom (+)
generatorja; na negativni pol (-) se povežejo samo elektrode s kislim oplašèem.
Povezava varilna žica - klešèe za nosilec elektrod
Ima na koncu posebno privijalo, ki se uporablja za privijanje odkritega dela elektrode.
Ta kabel se poveže s stiènikom s simbolom (+).
Povezava povratni elektrièni kabel - varilni aparat
Treba ga je povezati z delom, ki ga varimo, ali s kovinsko podlago, na katero je
naslonjen, èim bliže delu, ki ga obdelujemo.
Ta kabel se poveže s stiènikom s simbolom (-).
Priporoèila:
- Za pravilen elektrièen kontakt je treba pravilno priviti prikljuèke varilne žice v hitre
vtikaèe (èe so ti prisotni). V nasprotnem primeru pride do segrevanja prikljuèkov,
njihove hitrejše obrabe in izgube uèinkovitosti.
- Uporabite najkrajše možne varilne kable.
- Izogibajte se uporabi kovinskih delov, ki niso sestavni del obdelovanega elementa,
namesto izhodnega kabla za tok varilnega aparata; to je lahko nevarno in ne daje
želenih rezultatov pri varjenju.
6. VARJENJE: OPIS POSTOPKA
6.1 VARJENJE TIG
Spajanje TIG je varilni postopek, ki izkorišča toploto električnega obloka, sproženega
in vzdrževanega med netopljivo elektrodo (tungsten) in obdelovanim delom. Elektrodo
iz tungstena drži ustrezno elektrodno držalo, ki ji prenaša varilni tok ter elektrodo in
varilno polje varuje pred oksidacijo zaradi atmosferskih plinov s tokom inertnega plina
(navadno argona: Ar 99.5%), ki izteka iz keramične šobe (SLIKA H).
Za dober zvar je nujno treba uporabiti pravilen premer elektrode pri pravilnem toku,
glejte tabelo (TABELA 4).
Navadno štrli elektroda iz keramične šobe za 2-3 mm, lahko pa tudi do 8 mm za kotne
zvare.
Zvar se ustvari zaradi spajanja roba dveh obdelovancev. Za tanjše, primerno
pripravljene materiale, (do cca 1 mm) ni treba dodajati spajkalne kovine (SLIKA I).
Za debelejše materiale so potrebne paličice z enako sestavo, kot je sestava osnovnega
materiala, s primernim premerom in primerno pripravo robov obdelovancev (SLIKA L).
Za boljše varjenje je bolje, da obdelovane kose dobro očistite, da na njih ni oksidiranih
delov, oljnih madežev, masti, topil itd.
6.1.1 Površinski začetek HF in LIFT
Površinski začetek HF
Električni oblok se začne brez stika med elektrodo iz tungstena in obdelovancem, z
iskro, ki jo ustvari visokofrekvenčna naprava.
Tak način začetka ne vključuje ne zajemanja tungstena iz varilnega kraterja, ne obrabe
elektrode. Omogoča preprost začetek v vseh varilnih položajih.
Postopek:
Pritisnite gumb na elektrodnem držalu in konico elektrode približajte obdelovancu
(2-3 mm). Počakajte vžig obloka, ki se zgodi zaradi impulzov HF. Ko je oblok vžgan,
ustvarite varilni krater na obdelovancu in nadaljujte po stiku.
Če pride do težav z vključitvijo obloka, kljub temu da zagotovo doteka plin in vidite
iskrice HF, ne vztrajajte predolgo pri stiku elektrode s HF. Preverite njeno površinsko
celovitost in pravilno obliko konice.
Površinski začetek LIFT (Model z I
Vžig električnega obloka se zgodi tako, da oddaljite elektrodo iz tungstena od
obdelovanca. Tak način vžiga povzroča manj motenj zaradi sevanja elektrike ter
zmanjša vključevanje tungstena in obrabo elektrode.
Postopek:
Z rahlim pritiskom prislonite konico elektrode na obdelovanec. Do konca pritisnite
gumb elektrodnega držala in dvignite elektrodo za 2-3 mm z nekaj trenutki zamika,
tako da se ustvari oblok. Varilni aparat na začetku oddaja tok I
pa začne oddajati nastavljeni varilni tok. Na koncu cikla se tok izniči z nastavljeno
spustno rampo.
6.1.2 VARJENJE TIG DC (enosmerni tok)
Varjenje TIG DC je primerno za vsa malo- in visokolegirana ogljikova jekla in za težke
kovine, kot so baker, nikelj, titan, in njihove zlitine.
Za varjenje TIG DC s polno elektrodo (-) se navadno uporabljajo elektrode z 2% torija
(rdeče obarvani pas) ali elektrode z 2% cerija (sivo obarvani trak).
Elektrodo iz tungstena je treba osno ošiliti na brusu, glej sliko M, pri čemer morate
paziti, da je konica popolnoma okrogla, da ne bi prišlo do odklona obloka. Zelo
pomembno je, da brušenje izvedete vzdolž elektrode. Ta postopek je treba periodično
ponavljati, zaradi delovanja in obrabe elektrode, ali ko jo nenamenoma kontaminirate,
oksidirate ali uporabite nepravilno. V načinu TIG DC je možno delovanje z 2 korakoma
(2K) in 4 koraki (4K).
6.1.3 VARJENJE TIG AC (izmenični tok)
Ta tip varjenja omogoča varjenje kovin, kot sta aluminij in magnezij, ki na svoji površini
ustvarita neke vrste zaščitni in izolirni oksidacijski plašč. Če se polariteta varilnega
toka obrne, je mogoče "prebiti" zgornjo oksidirano plast s postopkom, ki ga imenujemo
"ionsko brušenje". Napetost je na tungstenski elektrodi izmenjaje pozitivna (PN) in
negativna (NN). V času PN se oksidirana plast odstrani s površine ("čiščenje" ali
"dekapiranje") in omogoči ustvaritev kraterja. V času NN pride do maksimalnega
- 78 -
maks. = 250A)
2
, po nekaj trenutkih
BASE