Vklop/Izklop; Delo Z Višinskim Obvejevalnikom; Povratni Udarec Pri Žaganju; Kako Lahko Preprečim Povratni Udarec Pri - ATIKA KSH 710 SDS Originalbetriebsanleitung, Sicherheitshinweise, Ersatzteile

Nastavitev delovne višine
Odpustite pritrditveni vijak (10), potem lahko

teleskopska držaja (7, 10) sestavite ali razstavite.
Nastavitev delovnega kota
 / Pritisnite na nastavitev kota (6) in zavihtite glavo
naprave v želeni položaj.
Priključek na električno omrežje

 Primerjajte napetost navedeno na tipski ploščici stroja z
omrežno napetostjo in stroj priključite na ustrezno
vtičnico, ki je usklajena s predpisi.
Uporabite varnostno vtičnico, napetost 230 V z

zaščitnim stikalom za okvarni tok (FI-stikalo 30 mA).
 Uporabljajte kabel za podaljšek z zadostnim prerezom.

Zavarovanje omrežja
10 A nosilci
Nameščanje podaljška
Nataknite spojko podaljška na vtič kombinacije stikala

in vtiča.
Potegnite podaljšek iz zanke skozi sponko za vlečno

razbremenitev kabla in ga vpnite.
Bodite pozorni na to, da ima podaljšek dovolj

prostora in ga speljite od zadaj proč od višinskega
obvejevalnika, zunaj dosega žagine verige in
žaganega materiala.
Vklop / Izklop
Ne uporabljajte naprave, na katerih ne deluje stikalo za
vklop in izklop. Okvarjeno stikalo mora nemudoma popraviti
oziroma zamenjati pooblaščena servisna služba.
Ob vklopu mora biti višinski obvejevalnik varno podprt,
držati pa ga morate z obema rokama. Veriga in vodilna
tračnica morata biti prostostoječi.
Vklop
 Pritisnite in držite blokado za vklop (8). Nato
aktivirajte stikalo za vklop/izklop (9). Sedaj lahko
blokado za vklop spet spustite.
Izklop
Spustite stikalo za vklop/izklop.

Delo z višinskim obvejevalnikom
Povratni udarec pri žaganju
Kaj je povratni udarec pri žaganju? Povratni udarec žage je
nenadni udar delujočega višinskega obvejevalnika navzgor
in nazaj v smer uporabnika.
Do tega pride, če
se konica vodilne tračnice (nenamerno) dotakne
−
obdelovanca ali drugih trdih predmetov.
se žagina veriga zatakne v konico vodilne tračnice.
−
Višinski obvejevalnik se nenadzirano odzove in pogosto
povzroči hude poškodbe uporabnika.
Kako lahko preprečim povratni udarec pri žaganju?
− Za boljši nadzor žagajte s spodnjim robom vodilne
tračnice. Ob tem višinski obvejevalnik postavite vedno
tako položno, kot gre.
− Nikoli ne žagajte s konico vodilne tračnice.
− Žaganje z zgornjim robom lahko povzroči povratni
udarec žage, če se žagina veriga zatakne ali zadane ob
trd predmet v lesu.
− Rezati začnite samo, če žagina veriga teče.
− Višinski obvejevalnik vedno čvrsto držite z obema
rokama.
−
Delajte le z ostro ali pravilno nabrušeno žagino verigo.
Splošno vedenje pri obvejevanju
 Upoštevajte vplive okolja:
− Ne delajte na snegu, ledu ali sveže olupljenem lesu-
nevarnost zdrsa.
Ne delajte ob nezadostni svetlobi (npr. v megli, dežju,
−
snežnem metežu ali v mraku). V tem primeru namreč
ne morete več prepoznavati podrobnosti v območju
padanja drevja – nevarnost nesreče.
V neugodnem vremenu (dež, sneg,
−
preložite delo– večja nevarnost nesreč!
− Višinskega obvejevalnika nikoli ne uporabljajte v
bližini gorljivih tekočin ali plinov.
− Upoštevajte varnostno
nadzemeljskih električnih napeljav.
− Višinskega obvejevalnika ne uporabljajte v vlažni ali
mokri okolici.
Vnaprej načrtujte ubežno pot pred padajočimi vejami. Ta

ubežna pot mora biti prehodna brez ovir, da omogoča
varen umik.
 Postavite se zunaj območja padajočih vej.
 Zagotovite, da se v primeru nezgode nekdo nahaja tako
blizu, da sliši vaš klic.
Druge osebe se ne smejo zadrževati v bližini. Varnostna

razdalja znaša 2,5-kratno dolžino veje, ki jo žagate,
vendar vsaj 6 m. 
Izogibajte se nenormalni drži telesa. Vedno vzdržujte

ravnotežje. Ne delajte s sklonjenim zgornjim delom
telesa.
Ko držite višinski obvejevalnik, se postavite stabilno.

Višinski obvejevalnik držite rahlo desno od svojega
telesa.
Višinski obvejevalnik vedno čvrsto držite z obema

rokama, levo roko na sprednjem ročaju (19) in desno
roko na zadnjem ročaju (16). Vedno uporabite dobavljen
nosilni pas.
 Redno menjujte delovni
enostransko delovno držo.
Če nastopijo telesne težave (npr. glavobol, omotica,

slabost itd.), takoj prenehajte z delom – obstaja večja
nevarnost nesreče! Med delom dovolj počivajte.
 Nikoli ne delajte
− z iztegnjenimi rokami
− na lestvi, delovnem odru ali na drevesu.
led, veter)
razdaljo 10 m do
položaj, da preprečite
169