EINHELL GE-LM 36/4in1 Li Originalbetriebsanleitung Seite 42

7.2 Delo z akumulatorskim višinskim obveje-
valnikom
Priprava
Pred vsako uporabo preverite naslednje točke, da
lahko varno delate:
Stanje akumulatorskega višinskega obveje-
valnika
Pred pričetkom del preglejte akumulatorski
višinski obvejevalnik glede poškodb na ohišju,
verižni žagi in rezilu. Nikoli ne upravljajte okvarje-
ne naprave.
Posoda za olje
Preverite raven olja v posodi za olje. Tudi med
delom preverite, ali je v posodi vedno dovolj
olja. Žage nikoli ne uporabljajte, če v njej ni olja
ali če je raven olja padla pod oznako »min«, da
preprečite poškodbe akumulatorskega višinskega
obvejevalnika. Enkratno polnjenje praviloma
zadošča za 15 minut, odvisno od odmorov in
obremenitve.
Verižna žaga
Preverite napetost verižne žage in stanje rezov.
Ostrejša, kot je verižna žaga, tem lažje je upravl-
janje akumulatorskega višinskega obvejevalnika.
Enako velja za napetost verige. Tudi med delom
najkasneje vsakih 10 minut preverjajte napetost
verige, da povečate svojo varnost! Zlasti nove
verige žage se bolj raztezajo.
Zaščitna obleka
Vedno nosite ustrezno, ozko prilegajočo se
zaščitno obleko, kot so hlače za zaščito pred
urezninami, rokavice in zaščitne čevlje.
Služna zaščita in zaščitna očala.
Nosite zaščitno čelado z vgrajeno zaščito za sluh
in obraz. Ta ponuja zaščito pred padajočimi veja-
mi in udarci vej.
Varno delo
•
Če želite zagotoviti pogoje za varno delo,
priporočamo, da delovni kot ni večji od 60°.
•
Nikoli ne stojte pod vejami, ki jih režete.
•
Bodite previdni pri žaganju vej, ki so pod na-
petostjo, in lesom, ki se drobi.
•
Obstaja nevarnost poškodb zaradi padajočih
vej in delov lesa, ki letijo po zraku!
•
Pri uporabi naprave se v območju nevarnosti
ne smejo zadrževati ljudje in živali.
•
Naprava pri dotikanju visokonapetostnih na-
peljav ni zaščitena pred električnim udarom.
Anl_GE_LM_36_4in1_Li_SPK4.indb 42
SLO
Upoštevajte vsaj 10 m varnostno razdaljo do
napeljav pod napetostjo. Zaradi električnega
udara obstaja življenjska nevarnost!
•
Na pobočjih stojte vedno nad vejo, ki jo
režete, ali ob strani.
•
Napravo držite čim bližje telesu. Tako najlažje
ohranjate ravnotežje.
Tehnike žaganja
•
Pri rezanju vej napravo vedno držite v kotu
maksimalno 60° od vodoravnega, da vas ne
zadenejo padajoče veje (sl. 35).
•
Na drevesu najprej odžagajte spodnje veje.
Tako olajšate padanje odrezanih vej.
•
Ko prenehate rezati, se za upravljavca nena-
doma poveča teža žage, saj je več ne podpira
veja. Obstaja nevarnost izgube nadzora nad
žago.
•
Žago vedno izvlecite iz reza, ko se veriga še
vrti. S tem preprečite, da bi se zagozdila.
•
Nikoli ne žagajte s konico rezila.
•
Ne žagajte v odebeljen nastavek veje. S tem
preprečite celjenje ran drevesa.
Žaganje manjših vej (sl. 36):
Žago položite na vejo. S tem preprečite sunkovito
premikanje žage, ko začnete rezati. Žago z rahlim
pritiskom vodite od zgoraj navzdol skozi vejo.
Žaganje večjih in daljših vej (sl. 37):
Pri večjih vejah naredite razbremenilni rez.
Najprej zarežite z zgornjo stranjo meča od spodaj
navzgor do 1/3 premera veje (a). Nato žagajte s
spodnjo stranjo meča od zgoraj navzdol k prvemu
rezu (b).
Daljše veje režite po kosih, da ne izgubite nadzo-
ra nad mestom, kamor bodo padale.
Povratni sunek
Pod povratnim sunkom razumemo nenaden udar
delujoče verižne žage navzgor ali nazaj. Vzrok
je običajno dotik obdelovanca s konico meča ali
zagozditev verižne žage.
Pri povratnem sunku se sprostijo izjemno velike
sile. Zato akumulatorskega višinskega obveje-
valnika v tem primeru večinoma ni mogoče nad-
zorovati. Posledica so pogosto hude poškodbe
delavca ali oseb v okolici. Nevarnost povratnega
sunka je največja, če žago nastavite na predelu
konice rezila, saj je tam učinek vzvoda največji.
Žago zato vedno nastavite kar se da plosko.
- 42 -
20.11.2020 08:10:22